V individualni psihoterapiji se srečujemo enkrat, lahko tudi večkrat tedensko.
Individualna psihoterapija se začne z nekaj uvodnimi srečanji. Pogovorimo se, kakšne so vaše stiske in
težave, kakšna so vaša pričakovanja v psihoterapevtskem procesu, kaj bi radi pridobili, kaj bi radi
spremenili v vašem življenju.
Pogovoriva se o želenem stanju in ciljih, ki bi jih posameznik rad dosegel v procesu. Določiva trenutne
realne cilje in jim slediva. Cilji se v procesu lahko spreminjajo.
Ženskam, ki si želite zanositi, pa imate strahove glede nosečnosti ali poroda, morda dvomite v svoje
moči donositi ali roditi otroka. Morda se sprašujete tisoče vprašanj, kako biti najboljša možna mama,
kako prepoznati in se odzivati na otrokove potrebe, jok, radost, bolečino.
Morda nimate izkušnje, da bi vas mama ali druga pomembna ženska dovolj podprla kot deklico, vam dala
občutek, da so vaša občutja, odločitve, vaša moč v redu, da vam zaupa in vas podpira v vaših korakih.
Morda nimate izkušnje, da je mama zmogla svojo vlogo dovolj dobro in sedaj želite slediti svojemu
notranjemu glasu in iščete svojo pot.
Pomemben je tudi odnos s partnerjem. Kakšen očka bo? Morda partnerja ne vidite enakovredno vključenega v
skrb za otroka, računate bolj nase. Kako boste zmogli? Verjetno se sprašujete, kako se bo spremenil
vajin odnos v vseh procesih, ki se zagotovo bodo zgodili, kako bo mož sprejel, razumel spremembe, ko
raste otroček v vas – kako bo sprejel vaše telo, ki se spreminja, kako bo razumel vaša čustvena nihanja,
strahove, moč, kako vas bo sprejel po porodu.
Podporno za žensko, ki je noseča, je
prepoznavanje in deljenje njenih občutkov z nekom, ki ji omogoča varno raziskovanje, prepoznavanje in
zadovoljevanje telesnih, čustvenih in drugih potreb, prepoznavanje strahov in predvsem moči za njihovo
obvladovanje. Moč, ki jo bo ženska takrat prepoznala v sebi, ostane v njej za vedno.
Ženskam, ki imate travmatično izkušnjo poroda, pa čutite, da ne morete iti svobodne naprej v življenje.
Nekaj v vas se je spremenilo. Vedno znova se v mislih vračate k dogajanju, in to dogajanje obnavljate.
Morda krivite sebe za izkušnjo ali pa osebje v porodnišnici, vendar dlje od tu ne pridete, ostajate v
začaranem krogu.
Morda v času poroda niste bili slišani, spoštovani, doživeli ste
nepričakovane medicinske postopke, ki so bili za vas invazivni, morda je bilo ogroženo vašo življenje
ali življenje vašega otroka, lahko pa je porod zbudil travmatične izkušnje iz vašega življenja pred
porodom, ki se jih niste niti zavedali.
Morda vas je travmatičen porod zaznamoval tako, da konstantno čutite tesnobo, strahove, čutite se
ranljive, imate panične napade, težje zaupate vase in svoje materinske sposobnosti, težko se povezujete
z otrokom, zamajala se vam je samopodoba, spremenil odnos do telesa, odklanjate spolnost s partnerjem.
Nudim pomoč ženskam, ki imajo težave z zanositvijo po naravni poti in so v postopkih zanositve po medicinski poti; ženski nudim oporo pri spremembah, ki jih doživlja na poti do želene zanositve.
Življenje z otrokom in izzivi, ki pridejo, ki jih sploh nismo pričakovali, so lahko za starše velik zalogaj. Otrokovo neposredno izražanje čustev, občutenj, potreb, moči, je za marsikoga velik izziv, saj izziva naše zgodnje otroške travme. Morda smo bili kaznovani, zasmehovani ali pa prezrti ob izražanju čustev, morda smo dobivali dvojna sporočila glede čustev, in imamo zdaj nepričakovane težave ob odzivanju na otroka. Kako sprejeti otrokovo neposrednost, ko pa smo mi svojo izgubili? Kako biti z otrokovim izražanjem, če pa jaz nimam izkušnje ustreznega odziva nase – morda se moja družina sploh ni odzivala name ali pa se je pretirano?
Poporodna depresija se pojavi pri eni ali dveh od desetih žensk v nekaj tednih po porodu. Ženska čuti
nemoč, globoko žalost, apatijo, izjemno utrujenost, ponoči se zbuja, težko vstane iz postelje. Opravila,
ki so bila prej samoumevna, težko opravljate. Imate globoke občutke krivde, ste izjemno samokritični, ne
vidite izhoda iz situacije. Ženska, ki je v depresiji, je pretirano zaskrbljena za otroka ali pa obratno
– težko prepoznava potrebe otroka, težko se navezuje nanj, pomanjkljivo skrbi zanj. Ženska izgublja stik
s svojimi potrebami, izgublja apetit ali pa ima pretiran apetit.
Sprašujete se ali boste
znala biti dobra mama, boste uspela dati otroku ljubezen, ki je sama v odnosu s svojimi starši morda
niste čutila.
Pomoč ženskam po umetni prekinitvi nosečnosti – pomoč nudim ženskam, ki so se iz različnih vzrokov (strah pred materinstvom, izguba partnerja, ugotovljene razvojne nepravilnosti pri otročku) odločile za umetno prekinitev nosečnosti, se soočajo s stisko in je same ne zmorejo predelati.
V želji po kvalitetnejšem življenju si pomagamo sami, včasih pa potrebujemo pomoč strokovnjaka -
psihoterapevta. Psihoterapevtski proces pomaga posamezniku razrešiti določen življenjski problem oziroma
obremenjujoče življenjske situacije.
V psihoterapevtskem procesu iščemo svoje zdravilne potenciale in osebnostne kvalitete, ki jih želimo
zaživeti, sprejemamo odgovornost zase in uresničevanje svojih potreb, postajamo samozavestnejši, naša
samopodoba se izboljšuje.
V psihoterapevtskem procesu se posvečamo konkretnim stiskam, ki so pripeljale na pot zdravljenja oziroma
samoraziskovanja. Pri razreševanju trenutne boleče situacije preko transferja, kontratransferja in odpora
odkrivamo naše nezavedne konfliktne vsebine. Pomemben del procesa je raziskovanje obramb, ki so nam nekoč
pomagale pri ohranjanju dobrega občutka o nas in okolju, zdaj pa ovirajo naš zdrav razvoj in vitalnost.
Naše načine razmišljanja, čustvovanja in ravnanja, raziskujemo in povezujemo z našimi zgodnejšimi
izkušnjami, da bi lažje razumeli izvor svojih težav ter našli v sebi rešitve, ki so bolj v skladu z našo
avtentično naravo. Vodi nas v odkrivanje naših neodkritih sposobnosti in moči, kar je za vsakega človeka
globoko osrečujoče in izpolnjujoče. Nauči nas prepoznati in spoštovati lastne notranje vzgibe. Ob
oblikovanju trdnih in prepustnih osebnih mej se naučite obvladovanja vsakodnevnih stresnih situacij.
Izboljša vašo sposobnost varne navezanosti, ki je vir čustvenega in telesnega zdravja. Terapevtski proces
nam povrne zaupanje v naš avtentičen notranji občutek, ki je naša orientacija.
Vita Rozman, psihodinamska psihoterapevtka, EAP, ECPP
Zakaj psihoterapija?
S psihoterapijo sem se srečala pred dvajsetimi leti, ko sem se vključila v psihoterapevtsko skupino.
Želela sem živeti kvalitete, ki sem jih kot potenciale nosila v sebi. Občutek, da sem sprejeta, iskrenost
in podpora v skupini, so bile najbolj fantastične izkušnje v mojem življenju. Z izkušnjami je raslo moje
zanimanje do dela psihoterapevta. Odločila sem se, da na tak način pomagam ljudem tudi jaz. Poleg osebne
izkušnje, ki je za to delo zelo pomembna, sem se zanj tudi teoretično usposobila.
Leta 2005 sem v okviru Društva za psihodinamsko psihoterapijo pridobila certifikat za psihoterapevtko,
leta 2010 diplomi Evropske zveze za psihoterapijo ter Evropske konfederacije psihoanalitsko usmerjenih
psihoterapij. Na ti diplomi sem zelo ponosna. Sodelovala sem pri vzpostavitvi ljubljanske podružnice
Univerze Sigmunda Freuda, kjer sem tri leta delovala kot tutorka. Psihoterapevtsko prakso sem izvajala v
okviru Slovenskega inštituta za psihoterapijo, leta 2016, po zaključenem drugem porodniškem dopustu, sem
se odločila za samostojno pot. Sem ustanovna članica Društva za psihodinamsko psihoterapijo, katerega
aktivna članica sem, prav tako sem aktivna članica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Izvajam individualno in skupinsko psihoterapijo, sem učna terapevtka in supervizorka. Vodim skupine za
ženske ter delavnice na aktualne teme življenja.
Zakaj imam rada svoje delo?
Ker krepi mojo radovednost, učenje in izpopolnjevanje. Iskreno sem vesela, da lahko z znanjem, srčnostjo
in intuicijo pomagam ljudem na poti njihove osebnostne rasti. Preprost človeški stik, odnos, je tisto, kar
najbolj zdravi v psihoterapiji.
Še prav posebna strast
Posebno pozornost posvečam pomoči ženskam v obporodnem času. To obdobje lahko sproža v ženskah strahove.
To je čas, ko se ne rojeva samo otročiček, pač pa tudi ženska. Ima potencial najboljšega obdobja v
življenju ženske, da pride v stik z močjo naravnih procesov, ki se dogajajo v njej, jo vodijo in
nepovratno spreminjajo. Da to raziskuje in doživi pa ženske potrebujemo podporo.
Še nekaj malega o meni
Sem mama dvema hčerkama. Po naravi sem živahna in radovedna, obožujem in raziskujem naravo, veselim se
prvih pomladanskih cvetov, regrata, čemaža in drugih dobrot, ki nam jih ponuja narava. Strastno vrtnarim
in filcam.
